Plače lani še bolj obremenjene z davki
Statistični urad poroča o povečanju obremenitve plač z 39,7 na 41,5 odstotka.
Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je lani zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 41,5 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 58,5 odstotka pa za neto plačo, je objavil statistični urad. Davčna obremenitev je bila lani v primerjavi z letom 2023, ko je bila pri 39,7 odstotka, tako višja za 1,8 odstotne točke.
Kaj to pomeni v številkah? Kdor je imel na plačilni listi navedenih 1.600 evrov bruto plače, je neto na račun prejel okoli tisoč evrov.
Nedavno je že zakrožila objava, da je Slovenija lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, ki primerja države po deležu dohodnine in prispevkov v stroških dela. OECD je pojasnjevala, da je temu botrovala predvsem pretvorba dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v pavšalni prispevek. Finančni minister Klemen Boštjančič je ta teden v oddaji 24 ur dejal, da je pod črto strošek zavarovanja ugodnejši, kot bi bil, če bi še danes plačevali premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Pri tem pa povejmo, da je (letos zvišana) premija sicer morda res nižja, kot bi bila, če bi danes še vedno imeli dopolnilno zavarovanje. A strošek novega sistema za davkoplačevalce je precej višji, saj storitve dopolnilnega zavarovanja obsežno financiramo tudi skozi proračun. Žurnal24.si je septembra poročal, da smo lani za proračunsko sofinanciranje učinkov ukinitve dopolnilnega zavarovanja dali 140 davkoplačevalskih milijonov, še 100 milijonov evrov naj bi znašal izpad dohodninskih prihodkov, saj obvezni prispevek zmanjšuje dohodninsko osnovo.
Manjša past brezposelnosti
Kot ugotavlja statistični urad, pa se je znižala obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost. Ta kazalnik statistiki imenujejo past brezposelnosti. Gre za razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti (ob nadomestilu za brezposelnost v višini 80 odstotkov bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (ob prejemanju 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe).
Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev med zaposlenostjo v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo, pojasnjujejo na Sursu.
Kazalnik torej meri delež zaslužka, ki se izgubi zaradi višjih davkov in nižjih socialnih transferjev, ko se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas.
Kazalnik kaže, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost z okoli 1.600 evrov bruto plače povečali za 20 odstotkov.
Obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto
Statistični urad izračunava tudi tako imenovano past nizkih plač. Gre za kazalnik, ki odraža razmerje med neto dohodki zaposlene osebe pri prehodu na delovno mesto z višjo plačo (prehod s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe ob višjih davkih in socialnih prispevkih ter nižjih pripadajočih socialnih transferjih) in prejšnjimi dohodki na delovnem mestu z nižjo plačo (ob posledično nižjih davkih in socialnih prispevkih ter višjih pripadajočih socialnih transferjih), navajajo na Sursu.
Bolj preprosto povedano, kazalnik meri delež dodatnega zaslužka, ki se izgubi zaradi višjih davkov ali nižjih socialnih transferjev, ko se osebi zviša plača. Surs navaja, da je davčna obremenitev plače za samsko osebo ob prehodu na bolje plačano delovno mesto lani znašala 49,3 odstotka, s čimer je bila za 0,7 odstotne točke višja kot leta 2023, ko je bila 48,6-odstotna.
Za zaposlenega, ki živi s partnerjem in ima dva otroka, je bila tovrstna davčna obremenitev 100-odstotna in ostala na enaki ravni kot leto prej. To pomeni, da se, ko se osebi poviša bruto plača, razpoložljivi dohodek družine celo zniža ali ostaja nespremenjen.
